SLOVENSKA PLANINSKA POT
|
Dnevnik Slovenske planinske poti
|
Planinske obhodnice
|
|
- Odprta 1. avgusta 1953
- 80 kontrolnih točk (leta 2020) in:
- 616,4 km (dolžina poti),
- 37.300 m vzpona,
- 37.600 m spusta.
- Hodiš (37 dni) ali tečeš (M: 6 dni,12 h, 58 min, Ž: 8 dni, 23 h, 26 min):
|
SLOVENSKA PLANINSKA POT na |
|
Slovenska planinska pot (SPP) se prične v Mariboru in konča na Debelem rtiču in je najdaljša in najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji ter ena najstarejših v Evropi in na svetu. Poteka čez Pohorje, Smrekovec, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, Julijske Alpe, Cerkljansko, Škofjeloško in Idrijsko hribovje, Nanos in Slovensko Istro. Označena je s Knafelčevo markacijo in št. 1 (slika zgoraj). SPP je s svojim nastankom vzpodbudila tudi nastajanje drugih planinskih obhodnic, ki se danes množično razprostirajo po celi Sloveniji.
Po zgledu SPP so se podobne poti uveljavile tudi drugod po svetu, čeprav so ji sprva očitali, da ne ustreza planinstvu.
Slovensko planinsko pot dopolnjuje Razširjena Slovenska planinska pot (RSPP), ki nas popelje po ostalih zanimivih delih Slovenije.
Slovenska planinska pot je nastala na pobudo Ivana Šumljaka (1899-1984), vsestranskega planinca, pisca, kronista, slikarja, fotografa, vodnika, in seveda markacista. Sprva jo je imenoval magistrala, a je že ob odprtju leta 1953 dobila ime Slovenska planinska transverzala, ki se je nato leta 1991 preimenovala v Slovensko planinsko pot. O nastanku SPP je povedal:
»S tovariši sem se lotil dela. Premarkirali smo vse Pohorje ... To slemensko pot smo zaznamovali s Knafelčevo markacijo in številko ena. Ko sem nekoč počival na Črnem vrhu, zadovoljen z opravljenim delom, se mi je porodila misel: Kaj če bi pot s številko ena še podaljšali? Na Uršljo goro, Smrekovec, Raduho, Savinjske Alpe, Karavanke, Julijce, Kras, tja do morja in prek Notranjske, Dolenjske zopet na Štajersko, nazaj v Maribor. Tako bi popotnik spoznal ves lepi planinski svet. Zamisel sem sporočil PZS 28. junija 1951 ...«
SPP je uspešno prehodilo že več kot 10.000 planincev. Od tega seveda največ slovencev, sledijo državljani republik nekdanje Jugoslavije ter nemškogovorečih dežel. Leta 1958 je Predrag Pašič (PD Železničar Beograd) prvi prejel častni znak za prehojeno pot.
Podeljeni znaki / leto |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
2018 |
2019 |
2020 |
2021 |
2022 |
2023 |
Podeljeni
znaki
|
SPP
|
147 |
120 |
111 |
147 |
123 |
140 |
178 |
127 |
118 |
170 |
113 |
11.028 |
RSPP
|
83 |
80 |
76 |
89 |
42 |
72 |
106 |
54 |
52 |
101 |
72 |
3062 |
Prvi prejemniki znaka Slovenska planinska pot Pravilnik za podelitev častnega znaka SPP in RSPP
Začetnik si na Slovenski planinski poti sistematično pridobiva planinsko in gorniško znanje, veščine in izkušnje. Ko prehodi vso pot, je že izkušen, razgledan gornik, z utrjenimi duhovnimi dobrinami, ki jih taka pot daje, oblikuje in ohranja. Slovenska planinska pot tako ni namenjena zgolj zbiranju žigov, na kar je opozoril že njen snovalec: »Prijatelj, hodi počasi! Transverzalo res lahko opraviš v enem mesecu, a hodi rajši pet let. Potem boš imel več od nje, mnogo, mnogo več. Častni znak te bo že počakal!«
S Slovensko planinsko potjo začenemo v Spodnjem Radvanju (Maribor), od koder se vzpnemo naPohorje, 60 kilometrov dolgo pogorje z najvišjo točko na Črnem vrhu (1543 m) ter s številnimi planinskimi kočami in smučišči. Nato se spustimo proti zahodu do Slovenj Gradca, nato pa sledi vzpon na koroški osamelec Uršljo goro, kateri sledita Smrekovec in Raduha. Mimo najviše ležeče kmetije na Slovenskem, kmetije Bukovnik (1327 m), se spustimo v Zgornjo Savinjsko dolino ter nadaljujemo proti Ojstrici skozi slikoviti Robanov kot, kjer prvič stopimo na vznožja visokih gora. Preko Moličke planine (1780 m) z obnovljeno drugo najstarejšo slovensko planinsko kočo, imenovano po Franu Kocbeku, se po počitku v Kocbekovem domu na Korošici vzpnemo na Ojstrico. Nato pa pot nadaljujemo pod Planjavo ter se preko Kamniškega sedla spustimo v slikovito krnico Okrešelj. Od tam se podamo na zahod vse do Kranjske koče na Ledinah, nato pa sledi vzpon na Koroško Rinko (Križ) in Skuto. Očaka Kamniško-Savinjskih Alp dosežemo preko Kokrskega sedla, Grintovcu (2558 m) pa nato sledi še vzpon na Jezersko Kočno ter spust proti Češki koči in nekoč zdravilnemu letovišču Jezerskem.
Od tam se odpravimo proti Kališču in naprej na Storžič, pa spet dol do Doma pod Storžičem in nazaj gor na Kriško goro. Spustom še ni konca, saj moramo priti še v Tržič, nekoč pomembno industrijsko mesto. Iz njega se zopet dvignemo dokler ne stopimo na teme Dobrče ter kasneje tudi na vrh sosednje Begunjščice. Velikanu Karavank sledimo mimo Roblekovega doma na Begunjščici. Na Stolu (2236 m), najvišjem vrhu Karavank, si lahko napis »Gore prijateljstva« preberemo v slovenščini in nemščini, od koder sledimo namišljeni meji med dvema sosednjima narodoma mimo visokogorskih planin vse do Golice, pod katero so obsežni travniki z znamenito narciso.
Ko se spustimo v dolino, pridemo na Dovje (704 m), kraj dolgoletnega delovanja župnika in domoljuba Jakoba Aljaž, avtora planinske himne Oj, Triglav, moj dom. V Mojstrani si ogledamo Slovenski planinski muzej, nato pa se po poti skozi dolino Vrata in mimo slapa Peričnik povzpnemo do vznožja znamenite in mogočne Stene (Triglavske severne stene), prespimo lahko v Aljaževem domu ali pa Domu Valentina Staniča pod Triglavom. Na vrh slovenskega očaka se lahko vzpnemo mimo Kredarice (2515 m) z našo najvišjo kočo, lahko pa izberemo tudo Dom Planika ali Kočo na Doliču. Na Triglav prav z vsake koče vodijo zelo zahtevne poti, zato se primerno opremimo (čelada, pas, ...) in kmalu že stojimo pri Aljaževem stolpu. Sledi sestop do prvih visokogorskih jezer na naši poti ter k Pogačnikovemu domu na Kriških podih. Sledi vzpon na mogočen Razor in še mogočnejši Prisank/Prisojnik. Z njegovega vrha stopimo na slikoviti Vršič, gorski prelaz med Gorenjsko in Primorsko, ki se lahko pohvali s kar tremi planinskimi kočami (Poštarski dom , Tičarjev dom, Erjavčeva koča). Pot na Jalovec (2645 m), po mnenju številnih našo najlepšo goro, katere podoba je tudi v grbu Planinske zveze Slovenije, je sprva lahka, v zadnjem delu pa izjemno težka. Z njega se mimo Zavetišča pod Špičkom spustimo k izviru Soče, ter Kugyjevemu spomeniku. V Informacijskem središču TNP Dom Trenta se lahko izobrazimo o našem edinem narodnem parku, nato pa ozaveščeni stopimo Zasavski koči na Prehodavcih in Koči pri Triglavskih jezerih na proti. Kmalu stopimo na visokogorsko planoto Komno, kjer se obrnemo na zahod proti Planinskemu domu pri Krnskih jezerih. Sledi vzpon proti Krnu, kjer tik pod nejgovim vrhom v dnevnik odtzisnemo žig Gomiščkovega zavetišča na Krnu. Zapustimo zadnji dvotisočak na naši poti in se odpravimo na vrhove Peči oz. Spodnjih bohinjskih gora (Koča na planini Razor, Vogel, Rodica, Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti), kjer zapustimo alpska pobočja ter stopimo na strmine predalpskih hribovij.
Po vzponu na Porezen sledi sestop do v soteski Pasice ukleščeno Bolnico Franja – pomnik pogumu in požrtvovalnosti upornikom fašističnega in nacističnega nasilja. Po njej sledimo poti po ključu »gori, doli, naokoli« in spoznamo še poti, ki vodijo mimo Ermanovca čez Bevkov vrh, Sivko do Koče na Hleviški planini. Tu zapustimo Idrijsko hribovje in stopimo v divji Trnovski gozd ter na njegov najvišji Mali Golak, kateremu sledi počitek v Koči Andreja Bavčerja na Čavnu. Na poti proti Sinjemu vrhu si lahko ogledamo Otliško okno, obzorja pa si nato razširimo na vrhu razglednega stolpa pri Pirnatovi koči na Javorniku. Sledi hrbet Nanosa, najprej s Furlanovim zavetiščem pri Abramu nato pa Vojkovo kočo na Nanosu. Na drugi strani primorske avtoceste obiščemo še Vremščico in se spustimo v podzemlje svetovno znamenitih Škocjanskih jam. Ko zopet ugledamo sonce se odpravimo še proti Artvižam od koder sledi vzpon k zadnji koči na naši poti proti morju – Tumovi koči na Slavniku. Vonj Jadrana je vedno močnejši, dosežemo ga, ko knjižico dopolnimo še z žigi Socerba, Tinjana, Ankarana in poslednjega Debelega rtiča.
|
POMEMBNO: V kolikor žiga ne morete odtisniti v dnevnik, velja kot dokazilo fotografija na kateri je jasno razviden obraz osebe in kontrolna točka (npr. koča, objekt z vrha, ...).
Izpolnjen in z žigi napolnjen dnevnik pošljite na naslov Planinska zveza Slovenije, p.p. 214, Ob železnici 30a, 1001 Ljubljana. Dnevnik bo nato pregledal potrjevalec. V primeru pravilno izpolnjenega dnevnika, vam v roku dveh mesecev po oddaji dnevnika, pošljemo dnevnik in častni znak za prehojeno Slovensko planinko pot. Dnevnik lahko oddate in/ali prevzamete tudi osebno v naših prostorih (v času uradnih ur).
Dnevnik:
Vodnika:
- Vodnik Slovenska planinska pot - izid novembra 2023
- Vodnik Razširjena slovenska planinska pot - izid 2024
|
|
Planinski zemljevidi:
|
Planinske obhodnice
Planinska obhodnica je planinska vezna, krožna ali točkovna pot,
ki:
- je v celoti ali večinoma je speljana po ozemlju Republike Slovenije.
- Ima svojega skrbnika (planinsko društvo ali kaka druga oblika
organiziranosti znotraj PZS).
- Je brezpogojno odprta za javnost. Po njej lahko hodi vsakdo (na lastno odgovornost).
- Mora imeti svoj dnevnik. Če pohodnik zadosti predpisanim pogojem, prejme posebno priznanje.
- Ne omejuje časa in vrstni red obhoda, kar pomeni, da lahko pohodnik začne hoditi kadar koli in kjer koli. Dokončanje poti je časovno neomejeno, kar pomeni, da lahko pohodnik opravi pot v enem dnevu ali več letih.
Ob
Mednarodnem letu gora (2002) je Združenje planinskih organizacij
alpskega loka (CAA) pripravilo več obhodnic pod skupnim imenom Via Alpina, ki delno
ali v celoti prečijo gorovje Alp.
Markacisti pri vzdrževanju dela SPP s Kredarice na Triglav, foto Hinko Šolinc
Vsako leto markacisti prostovoljci pregledajo in opravijo markacijska dela na planinskih poteh, ki tvorijo Slovensko planinsko pot. Poskrbijo za čiščenje podrasti, obnovo markacij in smernih tabel, vzdrževanje varoval in ostala sanacijska dela. Sredstva za obnovo planinskih poti v veliki meri prispevajo planinska društvasama, v veliko pomoč pa so jim tudi sredstva Fundacije za sofinanciranje
športnih organizacij, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter donacij in prispevkov posameznikov in podjetij.
K
vzdrževanju SPP pripomorete tudi sami, saj od vsakega
prodanega dnevnika Slovenske planinske poti namenjamo 1 € vzdrževanju SPP. 5 € pa lahko prispevate tudi v okviru akcije Droben prispevek za markanten vtis: pošljite SMS s ključno besedo POT5 na 1919.
V gore in na planinske poti se podajajte primerno
opremljeni, izbirajte poti primerne svojim psihofizičnim sposobnostim, pred
odhodom preverite vremensko napoved, stanje poti in odprtost
planinskih koč. Na pot se odpravite dovolj zgodaj, o
svojih poteh in načrtih pa obvestite
domače. Na vrhovih in v planinskih kočah se vpisujte v
vpisne knjige ter imejte vedno v mislih, da ste na vrhu šele na
polovici poti - naš cilj je dom in ne vrh!
OBVESTILO UPORABNIKOM PLANINSKIH POTI: Uporabnikom planinskih poti priporočamo, da se na spletni strani stanje-poti.pzs.si, v bližnji planinski koči ali pri lokalnem planinskem društvu predhodno informirajo o dejanskem stanju planinskih poti. Če opazite poškodbe planinskih poti ali njihovo neustrezno urejenost (obledele markacije, zaraščenost ipd.), prosimo, da na naslov poskodbe.poti@pzs.si pošljete sporočilo, v katerem navedite, na kateri planinski poti ste opazili pomanjkljivost in pomanjkljivost opišite ter če je možno, dodajte tudi fotografijo.
OPOZORILO: Uporabniki uporabljajo planinske poti na lastno odgovornost. Uporabniki planinskih poti morajo pri uporabi planinskih poti ravnati samoodgovorno in odgovorno do drugih tako, da ne ogrožajo ali poškoduje sebe ali drugega. Uporabnik je dolžan planinsko pot uporabljati tako, da se po njej ter na in ob zemljišču, preko katerega poteka in na drugih nepremičninah ter favni in flori ob njej ne dela škoda. Prepovedano je omejevati dostop na planinske poti ter poškodovati, odstranjevati ali uničevati markacije, usmerjevalne table, skrinjice in varovalno opremo in druge oznake ali uporabljati neoznačene bližnjice.
|
|
Ustanovitelj: | Planinska zveza Slovenije |
Otvoritev: | 1. 8. 1953 |
Skrbnik: | Planinska zveza Slovenije |
Kontakt: | Katarina Kotnik, poti@pzs.si, +386 (0)1 32 09 461 |
Vrsta obhodnice: | vezna obhodnica |
Zahtevnost: | Zelo zahtevna planinska pot |
Dolžina: | 617,50 km |
Trajanje: | 37 dni |
Vrsta priznanja: | značka |
Podelitev priznanja: | po pošti |
Čas za odgovor: | en mesec, včasih več |
Spletna stran: | http://www.slovenska-planinska-pot.si |
Predstavitev v Planinskem vestniku: |
- PV, str.
455-456, 1953/8;
- PV, str. 104, 1954/2;
- PV, str. 531, 1955/10;
- PV, str. 553-557,
1955/11;
- PV, str. 653-655, 1955/12;
- PV, str. 382-392, 1956/7;
- PV, str. 206-208,
1957/4;
- PV, str. 380-383, 1957/7;
- PV, str. 91-94, 1958/2;
- PV, str. 302-304,
1958/5;
- PV, str. 97-99, 1959/3;
- PV, str. 569-572, 1959/12;
- PV, str. 410-413,
1960/9;
- PV, str. 501-502, 1961/9;
- PV, str. 216-217, 1969/5;
- PV, str. 434-435,
1991/10;
- PV, str. 357, 1993/7-8;
- PV, str. 399-400, 1994/6;
- PV, št. 4, str. 8-12,
2003;
- PV, št. 5, str. 59, 2003
|
Zemljevidi, vodniki in literatura: | Bohinj – 1 : 25.000 Jalovec in Mangart 1 : 25 000 Julijske Alpe: Skupini Mangarta in Jalovca Kamniško-Savinjske Alpe - 1 : 50.000, plastificiran zemljevid Kamniško-Savinjske Alpe 1 : 50.000 Karavanke - osrednji del – 1 : 50.000 Karavanke - osrednji del – 1 : 50.000, plastificiran zemljevid Polhograjsko hribovje 1 : 25 000 Stol - 1 : 25 000 Storžič - Košuta 1 : 25 000 Triglavski narodni park - 1:50 000, plastificiran zemljevid Triglavski narodni park - 1 : 50 000 Triglav - 1 : 25 000 Krnsko pogorje - 1 : 25 000
|
Opis
S Slovensko planinsko potjo začenemo v Spodnjem Radvanju (Maribor), od koder se vzpnemo na Pohorje. Nato se spustimo proti zahodu do Slovenj Gradca, nakar sledi vzpon na koroški osamelec Uršljo goro, kateri sledita Smrekovec in Raduha. Mimo najviše ležeče kmetije na Slovenskem, kmetije Bukovnik (1327 m), se spustimo v Zgornjo Savinjsko dolino ter nadaljujemo proti Ojstrici skozi Robanov kot. Nato pa pot nadaljujemo pod Planjavo ter se preko Kamniškega sedla spustimo v slikovito krnico Okrešelj. Od tam se podamo na zahod vse do Kranjske koče na Ledinah, nato pa sledi vzpon na Koroško Rinko (Križ) in Skuto. Očaka Kamniško-Savinjskih Alp dosežemo preko Kokrskega sedla, Grintovcu (2558 m) pa nato sledi še vzpon na Jezersko Kočno ter spust proti Češki koči. Od tam se odpravimo proti Kališču in naprej na Storžič in na Kriško goro. Nato stopimo na teme Dobrče ter kasneje tudi na sosednjo Begunjščico. Stolu (2236 m), najvišjem vrhu Karavank, sledi Golicae, pod katero so obsežni travniki z znamenito narciso. Ko se spustimo v dolino, pridemo na Dovje (704 m), V Mojstrani si ogledamo Slovenski planinski muzej, nato pa se po poti skozi dolino Vrata in mimo slapa Peričnik povzpnemo do vznožja znamenite in mogočne Stene (Triglavske severne stene). Na vrh slovenskega očaka se lahko vzpnemo mimo Kredarice (2515 m) z našo najvišjo kočo, lahko pa izberemo tudi Dom Planika ali Kočo na Doliču. Sledi sestop do prvih visokogorskih jezer na naši poti ter k Pogačnikovemu domu na Kriških podih. Vršič, gorski prelaz med Gorenjsko in Primorsko, se lahko pohvali s kar tremi planinskimi kočami (Poštarski dom, Tičarjev dom, Erjavčeva koča). Pot na Jalovec (2645 m), po mnenju številnih našo najlepšo goro, katere podoba je tudi v grbu Planinske zveze Slovenije, je sprva lahka, v zadnjem delu pa izjemno težka. Z njega se mimo Zavetišča pod Špičkom spustimo k izviru Soče, nato pa stopimo Zasavski koči na Prehodavcih in Koči pri Triglavskih jezerih na proti. Sledi vzpon proti Krnu, kjer tik pod nejgovim vrhom v dnevnik odtzisnemo žig Gomiščkovega zavetišča na Krnu. Zapustimo zadnji dvotisočak na naši poti in se odpravimo na vrhove Peči oz. Spodnjih bohinjskih gora, kjer zapustimo alpska pobočja ter stopimo na strmine predalpskih hribovij.
Po vzponu na Porezen sledi sestop do Bolnice Franja. Po njej spoznamo še poti, ki vodijo mimo Ermanovca čez Bevkov vrh, Sivko do Koče na Hleviški planini. Tu zapustimo Idrijsko hribovje in stopimo v divji Trnovski gozd ter na njegov najvišji Mali Golak, kateremu sledi počitek v Koči Andreja Bavčerja na Čavnu. Sledi hrbet Nanosa. Na drugi strani primorske avtoceste obiščemo še Vremščico in se spustimo v podzemlje svetovno znamenitih Škocjanskih jam. Ko zopet ugledamo sonce sledi vzpon k zadnji koči na naši poti proti morju – Tumovi koči na Slavniku. Vonj Jadrana je vedno močnejši, dosežemo ga, ko knjižico dopolnimo še z žigi Socerba, Tinjana, Ankarana in poslednjega Debelega Rtiča.
Daljši in natančnejši opis si lahko preberete na spletni strani www.slovenska-planinska-pot.si.
| Kontrolna točka (* - neobvezna točka) | Koordinate |
0 | , 0 m | 0.000000, 0.000000 |
1 | Spodnje Radvanje, 279 m | 46.533181, 15.628619 |
2 | Mariborska koča, 1074 m | 46.501598, 15.555628 |
3 | Ruška koča, 1251 m | 46.494892, 15.508348 |
4 | Klopni vrh, 1340 m | 46.498133, 15.392058 |
5 | Koča na Pesku, 1387 m | 46.467131, 15.344169 |
6 | Ribniška koča na Pohorju, 1507 m | 46.497435, 15.255552 |
7 | Grmovškov dom pod Veliko Kopo, 1371 m | 46.503259, 15.211214 |
ali | Koča Planinc, 1024 m | 46.532207, 15.172173 |
8 | Koča pod Kremžarjevim vrhom, 1102 m | 46.528242, 15.128573 |
9 | Poštarski dom pod Plešivcem, 805 m | 46.495929, 15.012840 |
ali | Orožnova koča na Planini za Liscem pod Črno prstjo, 1346 m | 46.241657, 13.937363 |
10 | Dom na Uršlji gori, 1680 m | 46.484681, 14.964724 |
11 | Andrejev dom na Slemenu, 1090 m | 46.438265, 14.964644 |
12 | Dom na Smrekovcu, 1376 m | 46.413379, 14.900047 |
13 | Koča na Travniku, 1548 m | 46.415830, 14.807738 |
14 | Koča na Loki pod Raduho, 1532 m | 46.409336, 14.758897 |
15 | Velika Raduha, 2062 m | 46.409848, 14.737604 |
16 | Koča na Grohotu, 1461 m | 46.423149, 14.743312 |
17 | Kocbekov dom na Korošici, 1811 m | 46.355629, 14.639868 |
18 | Ojstrica, 2379 m | 46.363968, 14.637285 |
19 | Kamniška koča na Kamniškem sedlu, 1865 m | 46.359084, 14.597488 |
20 | Frischaufov dom na Okrešlju, 1393 m | 46.369591, 14.587664 |
21 | Kranjska koča na Ledinah, 1689 m | 46.370503, 14.549531 |
ali | Dobrnič , 242 m | 45.889094, 14.983000 |
22 | Koroška Rinka (Križ), 2433 m | 46.367774, 14.565116 |
23 | Skuta, 2532 m | 46.363262, 14.557850 |
ali | Lašče, 375 m | 45.791832, 14.945672 |
24 | Cojzova koča na Kokrskem sedlu, 1796 m | 46.344264, 14.547028 |
25 | Grintovec, 2558 m | 46.357098, 14.535416 |
26 | Jezerska Kočna, 2540 m | 46.358632, 14.522071 |
27 | Češka koča na Spodnjih Ravneh, 1542 m | 46.369726, 14.535895 |
ali | Kostanjevica na Krki, 150 m | 45.852465, 15.416453 |
28 | Planinski dom na Kališču, 1535 m | 46.337003, 14.416828 |
29 | Storžič, 2132 m | 46.350224, 14.404828 |
30 | Dom pod Storžičem, 1124 m | 46.359232, 14.389683 |
31 | Koča na Kriški gori, 1472 m | 46.351655, 14.333320 |
32 | Koča na Dobrči, 1478 m | 46.376070, 14.246301 |
33 | Begunjščica - Veliki vrh, 2060 m | 46.421678, 14.229733 |
34 | Roblekov dom na Begunjščici, 1653 m | 46.417717, 14.211918 |
35 | Planinski dom na Zelenici, 1535 m | 46.428862, 14.233567 |
36 | Prešernova koča na Stolu, 2177 m | 46.431245, 14.175008 |
37 | Golica, 1835 m | 46.491438, 14.054546 |
38 | Slovenski planinski muzej, 641 m | 46.458079, 13.936020 |
39 | Aljažev dom v Vratih, 1001 m | 46.409260, 13.843376 |
40 | Dom Valentina Staniča pod Triglavom, 2323 m | 46.387338, 13.860253 |
41 | Triglavski dom na Kredarici, 2515 m | 46.378918, 13.848956 |
ali | Koča na Doliču, 2150 m | 46.364936, 13.819644 |
ali | Dom Planika pod Triglavom, 2402 m | 46.371431, 13.845980 |
42 | Triglav, 2864 m | 46.378300, 13.836369 |
43 | Pogačnikov dom na Kriških podih, 2050 m | 46.401850, 13.800737 |
44 | Razor, 2601 m | 46.411929, 13.791493 |
45 | Prisojnik, 2547 m | 46.424723, 13.769722 |
46 | Poštarski dom na Vršiču, 1688 m | 46.432372, 13.747736 |
ali | Erjavčeva koča na Vršiču, 1527 m | 46.439053, 13.749327 |
ali | Tičarjev dom na Vršiču, 1618 m | 46.432835, 13.744352 |
47 | Zavetišče pod Špičkom, 2067 m | 46.410176, 13.677827 |
48 | Jalovec, 2645 m | 46.421556, 13.680105 |
49 | Koča pri izviru Soče, 887 m | 46.409529, 13.725428 |
50 | Kugyjev spomenik v Trenti, 773 m | 46.404277, 13.743002 |
51 | Informacijsko središče TNP Dom Trenta, 600 m | 46.380606, 13.752454 |
52 | Zasavska koča na Prehodavcih, 2070 m | 46.358413, 13.792329 |
53 | Koča pri Triglavskih jezerih, 1686 m | 46.318249, 13.779055 |
54 | Koča pod Bogatinom, 1508 m | 46.287781, 13.763251 |
ali | Dom na Komni, 1523 m | 46.284393, 13.773166 |
55 | Planinski dom pri Krnskih jezerih, 1383 m | 46.288678, 13.696386 |
56 | Gomiščkovo zavetišče na Krnu, 2180 m | 46.265262, 13.657165 |
57 | Koča na planini Razor, 1316 m | 46.235669, 13.793281 |
58 | Vogel, 1922 m | 46.238332, 13.812483 |
59 | Rodica, 1958 m | 46.227665, 13.865279 |
60 | Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti, 1832 m | 46.230916, 13.931392 |
61 | Koča na Poreznu, 1585 m | 46.179300, 13.976101 |
62 | Bolnica Franja, 497 m | 46.150170, 14.027150 |
63 | Planinska koča na Ermanovcu, 969 m | 46.109356, 14.053062 |
64 | Bevkov vrh, 1051 m | 46.086736, 14.006866 |
65 | Sivka - Mrzli vrh, 1008 m | 46.057196, 14.047856 |
66 | Koča na Hleviški planini, 815 m | 45.987226, 13.995846 |
67 | Mali Golak, 1495 m | 45.978566, 13.864346 |
68 | Koča Antona Bavčerja na Čavnu, 1235 m | 45.928965, 13.852867 |
69 | Sinji vrh, 1002 m | 45.908217, 13.937285 |
70 | Pirnatova koča na Javorniku, 1157 m | 45.894849, 14.075343 |
71 | , m | 45.817522, 14.020237 |
72 | Vojkova koča na Nanosu, 1240 m | 45.772041, 14.053031 |
73 | Vremščica, 1027 m | 45.688294, 14.061575 |
74 | Škocjanske jame, 395 m | 45.663659, 13.989732 |
75 | Artviže, 817 m | 45.612669, 14.026701 |
76 | Tumova koča na Slavniku, 1017 m | 45.533685, 13.975237 |
77 | Socerb, 437 m | 45.589477, 13.860845 |
78 | Tinjan, 360 m | 45.561543, 13.834267 |
79 | Ankaran, 18 m | 45.579458, 13.737274 |
80 | Debeli Rtič, 10 m | 45.587856, 13.707714 |
|